Sem zapisovalka foto zgodb. Še najbolj me privlačijo take, ki imajo vsebino. Pa naj si bo to zanimiva družinica, ki je pravkar dobila novega družinskega člana, parček, ki praznuje obletnico ali pa številčna družina, ki si želi kakšno dobro fotografijo za spomin.
Junaški vitez Janez in njegove punce
Z eno tako družinico, smo se v precej toplem, sobotnem dopoldnevu, odpravili na kamniti grad pri Begunjah. Torej vstopili smo v pravo zgodbo iz preteklosti. Ruševine gradu in mistično vzdušje, so nam v hipu priklicale prigode o vitezih in princeskah. In en tak junaški vitez je tudi Janez, “poglavar” te družine, ki je sestavljena iz samih žensk-treh hčera in mame. In on je pripeljal vse punce na snemanje. Zanimivo je tudi to, da je še hrček, ki si ga je najmlajša kodrolaska, pred kratkim zaželela, ženskega spola. Najstarejša hči je v tistem času ravno praznovala polnoletnost, srednja je stara štirinajst, mlajša pa sedem let.
Urejene do potankosti
Ker so se malo prej prepustile profesionalnim rokam vizažistke, so iz avta izstopile že naličene. Frizure jim je pa uredila kar mami Klavdija, ki ima v Kranju salon Myth in je prava mojstrica s škarjami. Zdelo se mi je, da je bilo vse popolno. Lokacija, portretiranci, oblačila, ki so jih kupile prav za to priložnost in seveda dobra volja in tista iskrica pričakovanja, ki so jo prinesle s sabo. Punce so pozirale kot prave profesionalke. Ni čudno, saj je bila mama v svojih rosnih letih ta zaresen model. Najmlajša, pa je po očetu Janezu (ki je vaditelj pilatesa) raztegljiva kot elastika. Špago, ki jo je z veseljem pokazala, je naredila kot za šalo.
Kot na oljni sliki
Jaz na fotografiranja (da je vse skupaj še bolj razgibano in raznoliko) vedno prinesem kakšne rekvizite, kot so stol, ogledalo, kakšno oblačilo, … . Sploh, če pred objektivom stoji velika družina. Tokrat je bil stol zelo dobrodošel. Že zato, da je eden spodaj, drugi so pa zgoraj. Če bi povezal njihove glave s črto, se kot na oljnih mojstrovinah znanih slikarjev, ustvari trikotnik, ki s svojo nevidno napetostjo pritegne pogled opazovalca. Ta igra gor, dol, večje, manjše, blizu, daleč, je kot začimba, ki jedem doda piko na i. Na fotografiji pa gledalcu vzbudi raznolika čustva.
Kot so povedali člani družinice z Gorenjske, sta dve uri fotografiranja minili kot bi mignil. Punce, ki so že med samim fotografiranjem, na ekranu fotoaparata preverjale kaj smo ustvarile, so bile že v nestrpnem pričakovanju izbranih in obdelanih fotografij.
