Skoraj dvoletna Kristinca z modrimi očmi je prava mala radovednica. Najbolj jo zanimajo žuželke in druge živalce ter rastline. Najraje jé kruh brez vsega. Namaz poje posebej. Včasih, ko ravno žveči polovico žemljice in se peljejo mimo kakšnega ribnika z račkami, kruh z veseljem podeli z njimi.
Odpravili smo se v botanični vrt, da bi videli kakšno pikapolonico in čebelo, in seveda srečali tudi račke in želve.
Mala Kristina sprva ni bila ravno pri volji za raziskovanje. Le sedela je v travi in se ni premaknila.
Potem ko sem ji pokazala slikice na okenčku fotoaparata, pa se je zganila. Všeč ji je bilo in privolila je v poziranje s tablico z napisom starejša sestrica. Saj bo to kmalu tudi postala. Ve, da je njen bratec v trebuščku pod mamino belo obleko. Ne ve pa še, da ima zdaj mamico samo zase, potem pa ne bo več čisto tako.
Mamica Jana ima lep nasmeh in se na splošno rada smeji. Je simpatična in vesela nosečnica. Kristino je vzela v naročje in sta se šli igrico Kje je nos. Mala navihanka je vse uganila in kazala tudi na mamin nos, oči in usta. Vmes pa sta se smejali.
Na beli odejici na travniku se jima je pridružil še očka Matej. Res so bili videti kot lepa, srečna družinica.
Potem smo šli pogledat še v pokriti rastlinjak, kjer rastejo velike rastline iz džungle, ananas in banane. Očka je rekel, da mu bo notri verjetno tako vroče, da ne bo zdržal. Ko pa smo vstopili, sploh ni bilo tako soparno kot v tropskih krajih.
Kristina se je malo kasneje odločila, da ima vsega dovolj, in se ulegla kar na tla sredi rastlinjaka. Pa smo se spet smejali.
