Z Nišino mamico in očkom se poznamo že od prej, še preden je mala zlatolaska pokukala na svet. Njena mamica je zelo skrbna, prava mojstrica v dojenju in nošenju dojenčkov. Lahko bi bila zelo dobra doula ali vzgojiteljica v vrtcu. Nišo že od malega uči samostojnosti. Zato ta vedno pove, kaj potrebuje, že od takrat, ko še ni znala govoriti. Od šestega meseca naprej sama jé, čeprav je bilo njeno hranjenje sprva dolgotrajno. In da sploh ne omenjamo prelepih umetnin, ki jih je povsod ustvarjala iz banan, buč in krompirčka. Že pred drugim letom se je poslovila tudi od pleničk. Dude pa sploh ni potrebovala, saj je namesto nje sesala mamino `zizo´, kot ji pravi.
Očka Primož je amaterski igralec. Tako ima Niša ves december na obisku Božička in Dedka Mraza. Ve, da si njen Dada nadene brado, s pasom poveže blazino okrog trebuha, si povezne kučmo ali rdečo kapo in gre prižigat lučke v otroške oči.
Vročina je pritiskala in odločili smo se, da se odpravimo v mesto na potep.
Niša je rada svobodna, zato si je najprej sezula sandale. Ustavili smo se v bližnjem parku in napihnili črne balone. Črne zato, ker ima njena mamica rada črno barvo in ker se ta lepo ujema z Nišino belo oblekico.
Mala dvoletnica ima rada igračke. Všeč so ji vse živalce, prijateljčki istih let in tudi starejši otroci. Ena od njih je Raya Lila, ki je kot enajstletnica že prava gospodična, ampak vseeno rada popazi na malo prijateljico. Niša je pozorna in skrbna do vsakogar. Zato si čimprej želi bratca ali sestrico, da bo lahko skrbela zanj ali zanjo in ga oziroma jo učila prvih besed, čeprav zdaj še sama ne pozna vseh. Tako krhka in odločna je obenem. Po očiju je zelo družabna, po mamici pa ima trdno voljo. Ko je bila še čisto majhna, so se ji laski bakreno svetili. To ima po očiju, kar je že takrat nakazovalo , da bo njegova ljubica.
Že v zibko ji je bilo položeno, da bo premikala gore ter dajala tolažbo in lepo besedo tistim, ki ju bodo najbolj potrebovali.
